Kraški izvir Davjek je v osamelem krasu Kozjanskega parka. Za kraške izvire je značilno veliko nihanje pretoka in občasna kalnost ob visokih vodah. V premeru meri 1m in se nadaljuje v potok, kjer je nato še en manjši izvir, ki se uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo. Sama kotanja je dolga okoli 10 m in široka 8 m. Izvir je nastal na stiku med pobočjem in okoliško ravnico in sicer na kontaktu med propustnim apnencem in nepropustnim laporjem. Davjek je čudovit primer votline in kraškega izvira, ki je primeren tudi za piknik, sprehode v okolici in manjše zabave.

Najbolj grajski med gradovi

Gradu Podsreda, »najbolj grajskemu med gradovi na Slovenskem«, pripada posebno mesto med gradovi na območju Kozjanskega parka, saj z bogato kulturno dejavnostjo živi še danes. Je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal pomemben nosilec dogajanja in celostne ponudbe v tem delu Slovenije. Grad Podsreda živi polno in bogato življenje zlasti v toplejših mesecih, ko se na gradu odvijajo številne prireditve, na katerih se predstavljajo domači in tuji umetniki.

Od žita do mlina

Levstikov mlin oz. današnja stanovanjska hiša z mlinom je bila pozidana sredi 19. stoletja vzporedno s strugo reke Bistrice. V levem delu je bilo stanovanje, v desnem pa mlin, ki obsega le en prostor. V njem sta urejena dva mlinska mehanizma za belo in zmesno moko, pogon v mlinu je na spodnjo vodo. V virih se mlin prvikrat omenja v listini iz leta 1801. Ogledate si lahko mlinsko stavbo, v kateri stojita dva mlinska mehanizma in prikaz mletja žita ter delovanja celotnega mlina.

Kraška posebnost z legendo

Gruska jama ali tudi Puščavnikova jama je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. Nastala je najverjetneje z udorom jamskega stropa. Po previsni steni občasno teče voda, ki predstavlja izvir potoka Gruska, po katerem je jama tudi dobila ime, domačini pa pripovedujejo, da naj bi v njej med 1. sv. vojno in po njej dalj časa živel puščavnik, zato tudi ime Puščavnikova jama. Legenda pravi, da naj bi bil tu nekoč bogat trg, ki se je pogreznil, ker so njegovi prebivalci na veliki petek jedli, pili in plesali.

Zdravilna voda Lurške jame

Lurška jama leži 250 m južno od cerkve sv. Marije v Zagorju pri Lesičnem. Pod 19 m visokim spodmolom iz peščenjaka je urejen manjši oltar, kjer je tudi izvir zdravilne vode. Ko obiskovalec pride na njen kraj, se mu odpre veličasten pogled na naravne lepote, naravni izvir pa mu ponuja požirek sveže in hladne vode. V Lurški jami se odvijajo razni obredi in prireditve.

Biotska pestrost hribovskih travnikov

Najvišji, predalpski predeli Kozjanskega parka – Vetrnik, Oslica, Bohor, dosegajo nadmorsko višino med 600 in 1000 metri. Sonaravno kmetovanje je ustvarilo enega najlepših in najbogatejših habitatov – hribovske suhe travnike z izredno biotsko pestrostjo. Hribovski suhi negnojeni travniki s tradicionalno rabo so prava zakladnica žive narave, ki svojo podobo tekom sezone tedensko spreminjajo. Travniki so zaradi barvitega cvetja najlepši od maja do avgusta, oktobra pa lahko občudujemo pestrost travniških gliv vlažnic.

Srednjeveški trg Podsreda

Kot trg se prvič omenja leta 1377 na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger. Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. S svojo lego v prostoru sodi med nekaj izbranih območij izjemnih kulturnih krajin. Po bližnji okolici Podsrede nas pelje pešpot Podsreda, ki povezuje naravne in kulturne zanimivosti, en odcep pešpoti vodi po gozdu do gradu Podsreda. Med zanimivosti vredne ogleda spada še pranger, rastlinska čistilna naprava, prestol Carjeviča in cerkev sv. Janeza Krstnika ter Slovensko-bavarska hiša s kipom Antona Aškerca.

Slikovita soteska reke Bistrice

Reka Bistrica je izrazito sredogorska reka. Obsežnejši  prodni nanosi v strugi pričajo o njenem hudourniškem značaju. Slovi po slikovitih vodnih prizorih in bistri vodi, značilno je tudi pestro menjavanje širših in ožjih dolinskih delov ob strugi. Med Trebčami in Zagajem je reka Bistrica vrezala okoli 3 km dolgo sotesko, ki je med Rebrijo in Tisovcem tako tesna, da je neprehodna. Pobočja so strma, skalovita in gozdnata, na južno stran se dvigujejo preko 400m. To je najbolj ohranjena in slikovita rečna soteska v vzhodni Sloveniji in predstavlja odlično ohranjen del rečnega ekosistema.

Soteska reke Sotle - Zelenjak

Soteska Zelenjak je prav takšno območje – območje zelenega, območje tišine, a tudi večstoletno območje meje. Izrazito ozka soteska, ki jo je v kamnine neizprosno vrezala reka Sotla, je namreč najožji tukajšnji del med sosednjima državama in tako kot danes deli državi Slovenijo in Hrvaško, je nekdaj delila že Avstrijsko Štajersko in Ogrsko Hrvaško. Strma pobočja, gozdovi, skalni osamelci, kraški pojavi izkazujejo izjemno dobrodošlico številnim živalim in bujnemu rastlinju. Soteska Zelenjak je bila razglašena za naravni spomenik in zagotovo bo očarala tudi vas.

Domovanje ene najlepše obarvanih ptic - čebelarja

V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem se je naselila ena najlepših obarvanih ptic − čebelar (Merops apiaster). Ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Velja omeniti, da je bilo dolga leta prav tu edino gnezdišče v Sloveniji. Da bi opazovalci čim manj vznemirjali te redke ptice, je na primerni razdalji od gnezdilne stene postavljena zaprta opazovalnica, tik pred njo pa je pojasnjevalna tabla. Za opazovanje je priporočljiv daljnogled ali teleskop.

Praznik kozjanskega jabolka

Praznik kozjanskega jabolka spada med prireditve, ki pomembno vplivajo na prepoznavnost Kozjanskega, sejemsko dogajanje pa opisujejo kot »okoljski sejem z dušo«. Odlična parkovna praksa nege visokodebelnih travniških sadovnjakov rezultira v zdravem jabolku, ki je »več kot zgolj sadež«, ohranjeni krajini, naravi in sonaravnem trajnostnem razvoju. S prireditvijo želijo prikazati svoje delo in prizadevanja pri varstvu naravnih vrednot in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere bistveni razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan.

Čerčkova domačija – kolekcijski sadovnjak in drevesnica

Na Čerčkovi domačiji si lahko ogledate drevesnico in kolekcijski visokodebelni travniški sadovnjak, kjer je zasajenih več kot 100 tradicionalnih sort jablan in hrušk. Matični kolekcijski sadovnjak se razprostira se na 2,3 ha in je obdelovan po načelih ekološkega kmetovanja. Vsako drevo v sklopu sadovnjaka je označeno z imenom sorte (oboje v Braillovi pisavi).  V sadovnjaku so bivališča za koristne organizme – hoteli za žuželke, gnezdilnice in krmilnice za ptice, izvajajo pa tudi različna proučevanja favne in flore, delavnice, praktični prikazi, naravoslovni in projektni dnevi.